Včasih se moraš odločiti. Odločiti se moraš, ali boš vztrajal ali odnehal. Veliko ljudi ti bo reklo, da so ljudje, ki jih imaš rad, vredni boja, napora, borbe. Potem so pa tu še tisti, ki ti bodo rekli, da moraš biti močan in pač odnehati, končati vse to. Ker niso vedno močni tisti, ki vztrajajo, ampak včasih so tisti, ki imajo pogum, da odidejo, ki jih ni strah obrniti se stran in začeti znova, in vedo, kaj si zaslužijo. Najboljše. Potem je pa še druga stvar; nikoli ne veš, kako se bo razpletlo. Oziroma bi se. Nikoli ne moreš vedeti, ali si se prav odločil. Vsaj na začetku ne. Kaj če ti je bilo namenjeno nekaj popolnega, najboljša stvar kar si jih lahko predstavljaš? Ti si pa prehitro odnehal. Kaj pa če predolgo vztrajaš in te za ovinkom čaka samo še več trpljenja in bolečine? In kako potem veš?! Kako hudiča sploh veš, kdaj moraš preprosto nehati ali pa napeti vse moči, ki jih premoreš?! Kako veš, ali moraš izkoristiti še zadnje atome, ali pa je bolje samo spustit vrv, katero že predolgo držiš? Jaz ne vem. Ampak mogoče je vsa “fora” v tem, da se zavedaš, kaj si zaslužiš in se ne zadovoljiš s slabšim. Da veš, da mnogo ljudi in sranja, ki ga prinašajo s sabo, sploh ne potrebuješ. Da se poznaš in veš, da ti ne more nihče reči, da nisi dovolj dober za stvari, ki si jih želiš. Kakorkoli že, odločitev je tvoja. Sprijazni se z njo in je ne obžaluj, ker v enem trenutku se ti je zagotovo zdela pravilna. Ja, mogoče je to to.
nedelja, 12. oktober 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar