Verjamem v sedanjost. Verjamem v sanje. Verjamem v prvi poljub. Verjamem v poljube na čelo. Verjamem v ustvarjanje samega sebe. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Verjamem v zvok dežja, ki pada na okno. Verjamem v odpuščanje, a ne v pozabljanje. Verjamem, da včasih potrebuješ samo objem. Verjamem v sladoled na najbolj mrzel dan v letu. Verjamem v prvo snežinko. Verjamem v marjetice. Verjamem v kresničke, ki sva jih skupaj pogrešala. Verjamem v smejanje, samo zato, ker se pač lahko. Verjamem v poletne nevihte in v vonj po mokri cesti. Verjamem v preteklost. Verjamem v dneve, ko bi najraje samo ležal v postelji. Verjamem v ležanje na travi in iskanje oblik med oblaki. Verjamem v hladna jutra, ko vidiš sapo, ki se ti vali iz ust. Verjamem v sončni vzhod in zahod in ves ta čas med njima. Verjamem v zadnji list, ki pade z drevesa. Verjamem, da so napake samo napake, če se nič ne naučiš iz njih. Verjamem, da tiste resnične prve ljubezni nikoli zares ne pozabiš. Verjamem, da vsi obžalujemo vsaj eno stvar, vendar nam to ne sme preprečiti, da bi bili srečni. Verjamem, da vsi ljudje pridejo v naša življenja, da nas nekaj naučijo in ni pomembno, kako dolgo ostanejo. Verjamem, da te bodo ljudje zmeraj prizadeli. Samo naučiti se moraš, kateri so vredni tvoje bolečine. Verjamem v prihodnost. Verjamem vase. Veliko verjamem in to je v redu, veš? Kaj bi mi sploh še ostalo brez tega?
Ni komentarjev:
Objavite komentar